8 znakov, da je vaš otrok odvisen od zaslona

Zasvojenost ne prizadene le najstnikov in odraslih, temveč tudi otroke. Številni strokovnjaki se strinjajo, da otroci trpijo predvsem zaradi zasvojenosti z zasloni in lahko celo kažejo simptome odtegnitve. Dobra novica je, da se je z zasvojenostjo z zasloni v otroštvu mogoče razmeroma uspešno spopasti. Kako prepoznati, da je vaš otrok zasvojen z mobilnim telefonom in računalnikom, in kaj pri tem storiti?

Družbena omrežja so v naših življenjih prisotna že nekaj časa, vendar so v zadnjih letih postala vse bolj dostopna tudi za otroke in najstnike. Povprečen najstnik na družbenih omrežjih preživi skoraj pet ur na dan, kar lahko močno vpliva na duševno zdravje in splošno dobro počutje otroka. Pametne telefone pa lahko uporabljajo že otroci od dveh let; spretnost, s katero znajo vklopiti video na YouTube ali se pomikati po Instagramu ali TikToku, pa je zaskrbljujoča.

Če otrok redno prednostno izbira čas pred zaslonom pred osebnim stikom, lahko rečemo, da je zasvojen. Pod zaslonom pri tem ne razumemo le mobilnih telefonov, temveč tudi tablice, računalnike in televizorje. Zasvojenost z zasloni se lahko razvije zaradi stimulacije, pri čemer podatki kažejo, da družbena omrežja močno povečujejo ravni dopamina. Ta nevrotransmiter, znan kot kemikalija, ki povzroča občutek dobrega počutja, je povezan z vedenjem, usmerjenim v iskanje nagrade.

Otroci, pa tudi odrasli, ki so zasvojeni z zasloni, se postopoma tako pogreznejo v čas, preživet pred zaslonom, da tega ne zmorejo več nadzorovati. Pred zaslonom preživijo več časa, kot so načrtovali, in to na račun vsega drugega v svojem življenju. Ko niso pred zaslonom, skoraj ni več njihovih misli in čustev v resničnem življenju, ter so obsedení s tem, kar si bodo ogledali, ko bodo v roke vzeli telefon ali ko bodo sedli za računalnik.

Vir fotografije: Freepik

Znak možne zasvojenosti

Zasvojenost otrok z zasloni se kaže z več znaki, pri čemer prisotnost enega samega znaka samodejno ne pomeni, da je vaš otrok zasvojen. Opazujte naslednje znake, ki lahko kažejo, da je vaš otrok zasvojen z zasloni:

• Izogibanje osebni izkušnji, kot so srečanja s prijatelji, športni in družinski dogodki, v korist časa, preživetega pred zaslonom.
• Nerazpoloženost ali izbruhi jeze z bližanjem časa prepovedi (npr. če doma velja pravilo, da se mobilni telefoni ne smejo uporabljati med obrokom ali nekaj ur pred spanjem, otrok postane živčen in razdražen, ko se zaveda, da se ta čas približuje).
• Uporaba zaslona kot orodja za uravnavanje čustev (npr. ko je otrok pod stresom, poseže po telefonu).
• Izguba pozornosti in zbranosti med uporabo zaslona (otrok vas ne zazna, ko se z njim pogovarjate, ker je tako zelo zatopljen v vsebino na telefonu, ter se ne spomni, kaj ste mu povedali, niti ko vam samodejno odgovori).
• Preskakovanje pouka.
• Znaki tesnobe in depresije.
• Spremembe v telesni teži, duševnem počutju in/ali aktivnosti.
• Izogibanje tipičnim družbenim mejnikom, kot so šolske zabave, prespavanje pri prijateljih, družinske počitnice in srečanja s prijatelji.

Pri mlajših otrocih lahko starši opazijo tudi intenzivno obsedenost z zaslonom, izgubo zanimanja za druge dejavnosti, frustracijo, ko ne morejo uporabljati zaslonov, ter težave pri prekinitvi uporabe. Pozornost je treba nameniti tudi temu, ko otrok nenehno povečuje čas, ki ga preživi pred zaslonom.

Pazite na simptome odtegnitve

Če ste pri svojem otroku opazili simptome, povezane z zasvojenostjo z zasloni, in ste se trudili ta čas omejiti, ste verjetno naleteli na še en problem - simptome odtegnitve. Ker ima zasvojenost z zasloni in družbenimi omrežji podoben vzorec kot uporaba opojnih snovi, se strokovnjaki strinjajo, da lahko otroci in najstniki med prenehanjem uporabe doživljajo obdobje odtegnitve. Med najpogostejše simptome odtegnitve, povezane z zasvojenostjo z zasloni, sodijo:

• tesnoba
• nemir
• dolgočasje
• FOMO (fear of missing out), torej strah, da bo otrokom kaj ušlo
• nenehne vsiljive misli o preverjanju družbenih omrežij in zaslonov
• spremenljivost razpoloženja
• razdražljivost
• fizični simptomi, najpogosteje težave s spanjem ali glavoboli.

Pri otrocih in najstnikih, ki so zasvojeni z zasloni, se lahko pojavi tudi pojav, imenovan sindrom fantomskega telefona. Otroci, ki trpijo zaradi tega sindroma, si večkrat preverjajo žepe ali torbice in iščejo telefon, za katerega vedo, da ga tam ni.

Starše bo zagotovo razveselila informacija, da simptomi odtegnitve ne trajajo dolgo in da so pozitivni rezultati zdravljenja zasvojenosti z zasloni vidni že po nekaj dneh. Izboljšanje se kaže z boljšim spanjem, povečano ravnjo energije, zmanjšanjem simptomov tesnobe in depresije, večjo kreativnostjo in, kar je morda najpomembneje, otroci ponovno kažejo zanimanje za osebni stik ter si želijo vključiti v različne dejavnosti.

Vir fotografije: Freepik

Zasvojenosti se da preprečiti

Ste opazili, da vaš otrok s telefonom v roki preživi več časa, kot je zdravo, in kaže znake zasvojenosti? Ne obupajte, nič ni izgubljeno. Zasvojenost z zasloni ni doživljenjska diagnoza in se je lahko z malo potrpežljivosti znebite. Poleg tega jo je mogoče tudi preprečiti, zato se čas, ki ga otroci preživijo pred zaslonom, ne rabi razviti v zasvojenost. Kako torej pomagati otrokom, ki trpijo zaradi zasvojenosti z zasloni?

Ustvarite si pravila

Skupaj z otroki ustvarite razumna pravila in se dogovorite, kdaj in kako dolgo je lahko otrok na telefonu, tablici, računalniku ali pred televizorjem. Pravila bi morala biti realistična, kar pomeni, da uporabe zaslona ne bi smeli omejiti na popolni minimum ali jo prepovedati. Pomagate si lahko z aplikacijami, ki blokirajo uporabo telefona po prekoračenem času, ali pa se dogovorite za nastavitev časovnika.

Pri oblikovanju teh pravil in še posebej pri njihovem upoštevanju pomaga, če se jih drži celotna družina. Na primer, lahko določite pravilo, da med obrokom nihče nima telefona pri sebi, namesto televizije pa vključite glasbo. Veliko družinam se je izkazalo tudi, da so v domu uredile posebno mesto, kamor pred spanjem odložijo telefone in tablice ter jih ne nosijo s seboj v spalnico in otroško sobo.

Pokažite otrokom, da življenje obstaja tudi onkraj zaslonov

Ne zanikamo dejstva, da je biti otrok danes zahtevno. Po dolgem dnevu v šoli tudi otroci želijo izklopiti, zato kot prvo po prihodu domov sedijo pred televizijo in vzamejo v roke mobilni telefon. Otrokom pokažite, da obstajajo tudi druge možnosti za sprostitev in odklop. Sprehod po soseski ali v parku, obisk knjižnice, sladoled s sošolci, pohodništvo v gozdu ali članstvo v športni ekipi bodo otroke spodbudili, da odložijo telefone in odidejo stran od zaslona.

Otroci morajo razumeti, da življenje in dejavnosti brez zaslonov niso oblika trpljenja in kaznovanja, temveč pozitiven zgled preživljanja prostega časa. Gibanje na svežem zraku, socializacija, razvoj spretnosti ali odkrivanje novih interesov in talentov je veliko boljše kot izgubljanje časa pred zasloni, od katerih je le malo koristi.

Naučite se dolgočasiti

Da, spet ta dolgočasje. Se vaš otrok izlet v parku zdi dolgočasen in neroden? Dolgočasje ni slaba stvar in zagotovo ste tudi vi bili priča temu, kako se je na začetku dolgočasna dejavnost spremenila v zabavo, polno spominov.

Dolgočasje je nujni del otroškega razvoja in je v interesu vašega otroka, da se redno dolgočasi. Ne strukturiran čas je temeljna sestavina kreativnosti, reševanja težav, čustvene odpornosti in razvoja številnih funkcij. Usmerjajte otroke k temu, da vsak dan odložijo telefon, odidejo stran od zaslonov in si izmislijo svoje načine preživljanja prostega časa.

Bodite zgled

Otroci in najstniki niso edini, ki so navajeni preživljati čas pred zaslonom. Premislite, kolikokrat čez dan nezavedno posežete po telefonu in samodejno odprete družbena omrežja. Če želite svojega otroka pozdraviti od zasvojenosti ali jo preprečiti, je pomembno, da se tudi sami izogibate skušnjavi, da bi preživljali čas pred zaslonom.

Trudite se omejiti preverjanje telefona v prisotnosti otrok in, če delate od doma, poskusite ne preverjati e-pošte po delovnem času. Ne pozabite, da ni vsak e-mail nujen, čeprav se morda zdi. Ko se usedete na kavč, ne vklopite televizorja, temveč raje vzemite v roke knjigo ali križanke in otroke spodbujajte k igranju družabnih iger ali k ročnim delom, ki bodo zaposlila njihove roke in odgnala nenehno potrebo po tem, da bi vzeli v roke mobilni telefon.

Poiščite pomoč

Včasih staršem in njihovi odločenosti, da bi otroku pomagali, ni dovolj. Če vaš otrok trpi zaradi zasvojenosti z zasloni ali ima močne in nepopuščajoče simptome odtegnitve, se ne bojte otroka odpeljati k pediatru, šolskemu psihologu ali terapevtu. Truditi se pomagati svojemu otroku ni sramota, temveč znak moči in ljubezni.