Kako se reče sindrom pretresenega dojenčka?

Skrb za dojenčka poleg lepih trenutkov prinaša tudi veliko stresnih situacij, solz na obeh straneh in prebedenih noči. Starši se morajo naučiti obvladovati stres, ki ga povzroča neprenehno jokanje, ki lahko preraste v frustracijo, jezo in impulzivne reakcije, ki lahko dojenčku škodijo in povzročijo sindrom trasenega dojenčka.

Sindrom trasenega dojenčka je diagnoza, o kateri ni lahko govoriti, in malo staršev ve, za kaj pravzaprav gre. Ta sindrom nastane, ko pride do poškodbe otrokovega možgana zaradi prudkega in močnega tresenja ali udarcev. Sindrom trasenega dojenčka je resna oblika zlorabe otrok, vendar ni vedno (ali bolje rečeno zelo redko) namerna. Najpogosteje pride do njega, ko so starši ali varuhi dojenčka utrujeni, frustrirani in nemočni, ker otrok ne preneha jokati.

Močno in prudko tresenje dojenčka povzroča, da njegova glava sunkovito niha sem ter tja. Dojenčki pa imajo zelo šibke vratne mišice in ne zmorejo podpreti sorazmerno velike glavice. Zato je v prvih tednih in mesecih po rojstvu zelo pomembno, da pazimo na pravilen prijem in rokovanje z dojenčkom. Tresenje dojenčka med uspavanjem ali ob neprenehnem jokanju lahko povzroči trajno poškodbo možganov in ima lahko tudi usodne posledice.

Sindrom trasenega dojenčka (SBS, iz angleščine shaken baby syndrome) se po statistiki najpogosteje pojavlja pri dojenčkih in malčkih do dveh let, redkeje se lahko zgodi tudi otrokom do 5 let. Niso mu imuni niti otroci, ki odraščajo v harmoničnih družinah, čeprav so posebej ogroženi otroci s posebnimi potrebami ali zdravstvenimi težavami, ki jih spremlja pogosto jokanje (na primer krči ali refluks).

Syndróm trasenia detí

Vir foto: Freepik

Sindrom trasenega dojenčka ima resne posledice

Čustva lahko premagajo vsakega starša in v napadu obupa včasih zadostuje kratko tresenje dojenčka. Statistika žal kaže, da sindrom trasenega dojenčka pogosteje povzročajo moški, mladi starši ali enostarševski starši (samozaposlene matere ali očetje) ter starši, ki imajo nerealna pričakovanja do otrok.

Povečano tveganje za nastanek SBS je prisotno v gospodinjstvih z nestabilno družinsko situacijo, pri starših, ki so pod stresom, trpijo za depresijo, uživajo alkohol ali druge zasvojljive snovi. Tveganjski dejavnik je tudi družinsko nasilje in anamneza slabe obravnave v otroštvu. Otroci, ki neobvladljivo jokajo, so prezgodaj rojeni ali jih pestijo zdravstvene težave, so žrtve sindroma trasenega dojenčka pogosteje kot otroci, ki so mirni, zdravi in jokajo le občasno.

Malo katera poškodba otroku je namerna, a kljub temu lahko povzroči smrt. Sindrom trasenega dojenčka lahko povzroči poškodbo možganov, krvavitev v možganih ali okrog njih, zlome celega telesa, vključno s lobanjo, in ima lahko posledice, ki se pokažejo šele pozneje tekom zdravljenja.

Sindrom trasenega dojenčka ne nastane pri vožnji z avtom po neravnem terenu in ga ne povzroči niti zibanje v zibelj ali vozičku ali poskakovanje na kolenu. Do zelo resne poškodbe glave z nasiljem (v angleščini se za sindrom trasenega dojenčka uporablja tudi izraz abusive head trauma, torej poškodba glave zaradi nasilja) pride, ko nekdo:

uporabi silo za tresenje otroka
uporabi silo za namerno metanje ali spuščanje otroka
udari otrokovo glavo ali vrat ob trdo površino.

Kako se kaže sindrom trasenega dojenčka?

V najresnejših primerih lahko otroci s sindromom trasenega dojenčka pridejo na nujno pomoč ali k zdravniku z napadi, v šoku ali v nezavesti. V manj resnih primerih lahko tresenje telesa pri otrocih povzroči, da otrok:

se premika manj kot običajno
je razdražljiv in ga je težko pomiriti
vrže ven
ima težave z dojenjem in/ali požiranjem
jé manj kot običajno
se ne smeji
se zdi otrdel
ima napade
ima težave z dihanjem
ima modro kožo
ima zenice različnih velikosti
ni sposoben držati glavico
ima težave z ostrenjem oči ali sledenjem gibanju
je padel v nezavest.

Če sumite, da ima otrok (bodisi vaš ali v vaši bližini) sindrom trasenega dojenčka, čim prej (najbolje takoj) obiščite pediatra ali neposredno otroško nujno pomoč oziroma urgenten sprejem. Veliko znakov sindroma trasenega dojenčka, kot so razdražljivost ali bruhanje, lahko nakazujejo tudi druga otroška obolenja. Zato je zelo pomembno, da zdravnikom nikoli ne zatajite, da ste z otrokom tresli in mu škodovali, četudi pomotoma.

Ob sumu na poškodbo glave in morebitno poškodbo možganov zdravnik opravi očesni pregled za potrditev ali izključitev krvavitve v očeh. Sledi rentgenski pregled celotnega telesa za odkrivanje zlomov in CT ali magnetna resonanca (MR) glave, ki razkrije morebitne zlomljene kosti lobanje, oteklino možganov in krvavitev v možganih.

Otrok s potrjenim sindromom trasenega dojenčka bo potreboval dolgotrajno oskrbo celotne ekipe strokovnjakov, ki jo sestavljajo pediater, nevrolog, nevrokirurg, oftalmolog in endokrinolog. K tej ekipi se pogosto priključita tudi logoped, fizioterapevt in delovni terapevt. Seveda je celoten potek zdravljenja odvisen od stopnje poškodbe možganov in starosti otroka.

Otroci, ki preživijo sindrom trasenega dojenčka, imajo pogosto zaživljenjske posledice in lahko imajo:

slab vid ali slepoto
izgubo sluha
napade
upočasnjen razvoj
govorne in učne motnje
težave s spominom in zbranostjo
otroško cerebralno paralizo
šibkost ali težave pri gibanju
hormonske težave.

Če so težave otroka blage, jih morda starš ali zdravnik sploh ne opazi in se lahko pokažejo šele ob vstopu otroka v šolo, ko se pojavijo težave z učenjem, koncentracijo ali vedenjem.

Syndróm SBS

Vir foto: Freepik

Ko dojenček joka, si vzemite pavzo

Jok je edini način, s katerim dojenčki znajo izraziti svoje potrebe. Dojenčki jokajo, ko nekaj potrebujejo ali ko jih nekaj boli. Lahko so lačni, utrujeni, lahko jim je vroče ali hladno ali jih je treba previti. Včasih pa otrok joka brez očitnega razloga, tudi kadar je že nahranjen, previt in je v vaši neposredni bližini. Pogosto se zgodi, da na prvi pogled brezrazložni jok traja cele ure in njegov vzrok odkrijete šele na otroški nujni pomoči ali pri pediatru.

To, da otrok joka, ne pomeni, da ste slab starš. Včasih se potrebe dojenčka spreminjajo iz dneva v dan in malček morda potrebuje nekaj mililitrov mleka več kot prejšnji dan. Morda ga pestijo plini ali tihi refluks. Vzrokov je veliko in jih ni vedno lahko odkriti. Ko otrok neprestano joka in nič ne pomaga, vas lahko preplavita jeza in frustracija ter občutek, da izgubljate nadzor nad celotno situacijo. V takšnih primerih poskusite naslednje korake:

Globoko vdihnite in seštejte do 10.
Nežno položite dojenčka na varno mesto, na primer v posteljico ali otroško gnezdece.
Odidite v sosednjo sobo in pustite dojenčka samega zgolj z elektronskim varuško, tudi če joka.
Vklopite glasbo, ki vas pomiri.
Pokličite družinskega člana ali prijateljico/prijatelja, da vam nudi čustveno podporo, in če imate psihologa, se mu oglasite.
Posvetite se preprostim hišnim opravilom, na primer sesanju, brisanju prahu ali pranju posode.
Če se po 10-15 minutah še vedno ne počutite bolj mirni, preverite otroka, vendar ga ne dvigujte v naročje.
Otroka vzemite v naročje, šele ko imate nadzor nad svojimi občutki in ste se povsem pomirili.
Če otrok še vedno joka, ga skušajte znova pomiriti.
Če spet nič ne pomaga, pokličite pediatra ali pojdite z otrokom na otroško nujno pomoč.