Jesen otroški odpornosti rada zagode: Veste, kako jo okrepiti?

  Kategorije: Zdravje otroka,
5 min.
06. okt'23

Barvita jesen polna sprehodov, babjega poletja, vročega čaja in čokolade, buč in sveč ter domača idila pod odejo z najljubšo pravljico v roki. In potem so tu smrklji, gripa, prehlad in kašelj. Odpornost otrokom med jesenskimi in zimski meseci dodobra premeša štrene. Zato je zdaj čas, da jo na naraven način podprete še preden jo vremenskih vplivi popolnoma oslabijo.

Nekaj besed o odpornosti

Imunski sistem je sestavljen iz celic, tkiv in organov, ki organizem ščitijo pred virusi, bakterijami in drugimi zunanjimi vdiralci ter tudi pred lastnimi celicami, ki so se izmaknile nadzornim mehanizmom organizma (npr. rakaste celice). Pri zaščiti organizma imajo izjemno pomembno nalogo bele krvničke, ki napadajo in uničujejo tuje organizme in viruse. Poleg tega zahvaljujoč njim organizem ustvarja protitelesa, s katerimi si zapomni prejšnje vsiljivce in jih nato hitreje prepozna in uniči.

Motnja imunskega sistema pomeni, da je prišlo do poškodbi enega ali več funkcij imunskega mehanizma. Motnje imunosti delimo na prirojene in pridobljene. Prirojene so izjemno redke in se odražajo s pogostimi okužbami že v otroštvu. Pridobljene pa se razvijejo skozi življenje zaradi različnih razlogov. Na primeru zaradi virusa HIV, levkemije, diabetesa in podobno. Motnjo imunosti diagnosticira imunolog.

Če je vaš otrok prehlajen, dobi gripo ali angino, to ne pomeni, da trpi za motnjo imunosti. Tovrstna obolenja so namreč povsem običajna in se jim je težko ubraniti, predvsem ker virusi stalno mutirajo. Med jesenskimi in zimskimi meseci je naš organizem bolj dovzeten na virusne in bakterijske okužbe.

V vrtec zdrav, domov bolehen

Ah, ti vrtci. Do sedaj je bil vaš malček več ali manj zdrav, odkar pa je v vrtcu pa je stalno nekaj bolan. Nobene panike, otroka iz vrtca ni treba jemati in spet postati mama za polni delovni čas. Do sedaj so bili vaši otroci le z vami in najbližjo družino. V kolektivu pa so v kontaktu z novimi mikroorganizmi. Je torej povsem normalno, da se vaš malček v tem okolju okuži. Številna obolenja, kot so primer gripa, prehlad, vodene koze in ošpice se prenašajo kapljično. Dovolj je, da nekdo le enkrat zakašlja in bele krvničke vašega malčka se že borijo z novim virusom.

Dobra novica je, da se s stikom z novimi organizmi imunski sistem hkrati tudi krepi. Protislovno, kajne? Proti virusom in bakterijam se namreč ustvarjajo protitelesa. Tudi če to zveni strašljivo, imajo bolezni tudi svoje pozitivne strani. Po drugi strani pa bolni otroci ne bi smeli biti skupaj v kolektivu z drugimi otroki. Zato svojega otroka nikoli ne pošiljajte v vrtec ali šolo, če se še ni pozdravil. Okuži lahko namreč tudi druge otroke in je hkrati bolj dovzeten na druge okužbe. V primeru pogostejših okužb vas lahko pediater napoti k imunologu, ki bo odločil, ali je potrebno zdravljenje v njegovi ambulanti.

Kako naravno krepiti otrokovo odpornost

Otroškemu organizmu zelo koristi zdrava prehrana polna vitaminov, hidracija in veliko zdravega gibanja. Najboljše za otroka bo, če mu dovolite da se znori in tudi, da se povalja v blatu. Resnično. Vendar pa je treba imeti tudi določeno mero in higiene zato ne bi smeli zanemarjati.

Otroci bi se morali priučiti osnovnih higienskih navad, torej umivati roke pred jedjo, po uporabi stranišča, pred spanjem, po igri na prostem, po igri z živalmi in podobno. Za to zadostuje topla voda in običajno milo. Antibakterijska mila in dezinfekcija vsega kar je v otrokovi bližini lahko povzročijo več škode kot koristi. Predstavljajte si, kakšen je lahko šok za otroški organizem, ki živi v sterilnem okolju in se nato kar naenkrat sreča z virusom.

Osnove (ne le) jeseni:

  • Pazite na to, da bi vaš otrok redno užival pestro in zdravo prehrano, ki je polna vitaminov in mineralov. V jedilnik vključite veliko sadja in zelenjave, najbolje iz domače predelave, v bio kakovosti ali najmanj lokalne proizvodnje.
  • Izogibajte se sladkarijam in polizdelkom, ki imajo negativni vpliv na črevesno mikrofloro.
  • Beli jogurti in kisana zelenjava so odličen vir koristnih probiotikov.
  • Če je le mogoče, otrok do drugega leta starosti ne dajajte v kolektiv drugih otrok.
  • V vrtec nikoli ne pošiljajte neozdravljenih otrok.
  • Med sezono gripe se izogibajte natrpanih prostorov (kinodvoran, trgovskih centrov in podobno).
  • Nič ni boljšega kot zdravo gibanje, zato pustite otrokom, da tekajo okoli, se vozijo na triciklu in se znorijo na otroških igriščih.
  • Krepite svoje otroke že od majhnega, kopajte jih v malce manj topli vodi, odpeljite jih v bazen.
  • Redno zračite in prostorov ne pregrevajte. Preizkusite lahko vlažilnik zraka, mokre brisače na radiatorjih, sobne rastline ali pa preprosto regulirate notranjo temperaturo, ki naj ne bi presegala 23 °C.

Antibiotiki vs. probiotiki

Večina najpogostejših obolenj, kot sta prehlad in gripa, je virusnega izvora. Dandanes veliko mamic tudi v teh primerih na lastno pest posega po antibiotikih ali pa jih pri pediatru dobesedno izsili. Antibiotiki pomagajo samo pri bakterijskih okužbah.

V primeru virusnih okužb pa ne le, da ne pomagajo, ampak hkrati uničujejo koristne bakterije v organizmu. Otroci lahko nanje razvijejo toleranco in ko bo resnično potrebno, ne bodo pomagali. Antibiotike predpisuje zdravnik samo za bakterijska obolenja. Kdaj pa kdaj se zgodi, da med gripo otroka napadejo tudi bakterije, takrat pa se predpišejo tudi antibiotiki.

Po drugi strani pa poznamo probiotike, torej koristne bakterije, ki živijo v črevesju in so zelo pomembni za imunski sistem. Črevesje ščitijo pred razmnoževanjem škodljivih patogenov. Pomagajo pri prebolevanju driske in se priporočajo kot preventiva proti nastanku intolerance na laktozo, alergij in astme. Naravno jih najdemo v mlečnih izdelkih s kislinsko mlečnimi bakterijami in fermentirani zelenjavi, lahko pa jih dodajate tudi kot prehransko dopolnilo.

Probiotiki so odlična preventiva, priporočajo pa se tudi pri zdravljenju z antibiotiki. Paziti pa je treba na nekajurni razmik med uporabo antibiotikov in probiotikov. Več informacij boste dobili v lekarni ali priloženem letaku.

Odpornost in domače okolje

Znanstveno je dokazano, da dolgotrajni stres vpliva na imunski sistem. Zato nekateri zdravniki pri pogostejši bolehavosti in slabši imunosti opazijo tudi druge povezave. Če je vaš otrok izpostavljen konfliktom ali pa z nekaterih razlogov doživlja stres, lahko to vpliva na nagnjenost k okužbam. Otroci so kot gobe in vsrkavajo čisto vse. Tudi napetost v družini, strah, tesnobo matere in podobno. Če želite biti fizično zdravi, je treba opaziti tudi duševne težave in jih prav tako rešiti. Za to ste zagotovo že slišali – če se dobro počuti mama, je se dobro počuti tudi otrok.