6 min. Ne samo zima zna biti povezana z izcedkom iz nosu in neprekinjenim kihanjem. Tudi v spomladanskem obdobju se pri otrocih lahko zelo zlahka pojavijo znaki, podobni prehladu. Če izcedek iz nosu in neprekinjeni napadi kihanja v spomladanskih dneh pri vaših malčkih postanejo pravilo, potem gre lahko zelo hitro za alergijski rinitis. In čeprav lahko ta bolezen vašemu malčku in celotni družini oteži življenje, se lahko naučite, kako ublažiti njene simptome.
Kot smo že na začetku omenili, so najpogostejši znaki alergijskega rinitisa, oziroma tako imenovanega alergijskega rinokonjunktivitisa, neprijetni izcedek iz nosu in neprekinjeno kihanje, ki se mu lahko pridruži tudi kašljanje, oteženo dihanje, včasih pa tudi piskanje, ali neprijeten dražeč občutek v grlu.
Alergija povzroča utrujenost in razdraženost
Pogost znak alergijskega rinitisa je tudi srbenje oči, ki lahko preide vse do vnetja veznice. Alergijski rinitis lahko povzroči tudi druge težave, kot so okužbe ušes ali bolezen sluznice obnosnih votlin, ki jo imenujemo tudi sinusitis. Na preži je treba biti predvsem takrat, ko otrok pri dihanju začne godrnjati. Takšni znaki se namreč povezujejo tudi s bronhialno astmo, kar je resnejša oblika alergije, ki prizadene pljuča.
Malček, ki ga muči alergijski rinitis, lahko pogosto doživlja glavobole ali bolečine v trebuhu, ponoči bo težje spal, čez dan pa bo spet občutil utrujenost ali splošno razdraženost. Najmlajši imajo včasih težave s koncentracijo, česar ne smete podcenjevati, še posebej pri šolarjih. V cvetnem (pelodnem) obdobju se lahko alergijska reakcija včasih pokaže celo na koži.
Imate kot starši alergijo? Verjetno bo prizadela tudi vašega otroka
Čeprav lahko izbruh alergije povzročijo različni dejavniki, je glavni genetska nagnjenost. Če se otrok rodi v družino, kjer nihče ne trpi zaradi alergije, bo imel le 5- do 15-odstotno možnost, da zboli ne glede na družinsko anamnezo. Več kot imate v družini sorodnikov z alergijo, predvsem med starši in sorojenci, večja je verjetnost, da jo bo imel tudi otrok.
Če trpi zaradi alergije le eden od staršev, se tveganje za bolezen pri njihovih otrocih poveča za polovico. Alergija pri očetu in pri materi pa lahko tveganje za bolezen pri potomcu poveča celo do 90 %.
Če je alergična celo sama mati, se sploh ni treba bati dojenja. Alergeni namreč sploh ne prehajajo v materino mleko. Poleg tega materino mleko prispeva k naravnemu krepitvi imunosti otroka in zmanjšuje tudi tveganje za okužbe. Nasprotno pa lahko pri najmlajših do nastanka alergij vodi neustrezno okolje z visoko vsebnostjo nečistoč, napačna prehrana in vdihavanje dima iz cigaret, torej tako imenovano pasivno kajenje.
Zakaj pride do alergijske reakcije?
Če se pri vašem malčku potrdi alergija na cvetni prah, gre verjetno za občasno, tako imenovano intermitentno alergijo. Njena prednost je kratko trajanje, zato bodo neprijetni znaki vaših najmlajših težili le začasno – med cvetno sezono tistih rastlin, na katere so alergični.
Mikroskopske samčie celice cvetočih rastlin in dreves, delci prahu ali spore plesni se z zrakom prenesejo v nosno sluznico vašega otroka. Ker jih organizem oceni kot nezaželene snovi, sproži obrambne mehanizme – kemično reakcijo, pri kateri se med drugim sprošča histamin. Če ga je v telesu preveč, draži živčne končiče in povzroča srbenje kože ter nosne sluznice, hkrati pa razširja krvne žile in povzroča pordelost, pa tudi znano urtikarijo, torej neprijetne vodene mehurčke.
V cvetni sezoni bodite še posebej previdni
Osnovno pravilo se glasi – zaščititi otroke pred alergeni, kolikor je le mogoče. Ko cvetna sezona doseže vrh, bi se morali čim manj zadrževati zunaj. Ponavljajoče draženje namreč po nepotrebnem povečuje občutljivost nosne sluznice. Zato spremljajte predvsem poročila o stanju alergenov v zraku.
Zelo dobra pomoč za starše pa je lahko tudi pelodni koledar z natančno navedenim obdobjem pojavljanja cvetnega prahu posameznih dreves ali trav. Ti se v zraku najbolj širijo v sončnih, suhih, a vetrovnih dneh. S toplim zrakom namreč naraščajo navzgor, kjer jih veter raznese na stotine kilometrov daleč.
Vztrajna alergija – težave skozi vse leto
Včasih lahko občasna alergija preraste v vztrajno (perzistentno) alergijo. To se zgodi, če simptomi ne popuščajo, število alergenov pa se, nasprotno, iz leta v leto povečuje. Pri celoletni alergiji so sprožilci draženja v organizmu tudi pršice ali alergeni živali.
Nikjer ni zapisano, da se alergija ne more pojaviti tudi pri tistih otrocih, ki v mlajšem obdobju sploh niso trpeli zanjo. Zato je treba zdravstveno stanje vašega malčka redno preverjati.
Najbolj tvegano je obdobje okoli 10. leta, najmanjša verjetnost sezonskega alergijskega rinitisa pa je pri otrocih do 5. leta. Pri dojenčku je prvi znak alergije nastanek atopičnega ekcema. Zanimivo je tudi dejstvo, da za alergijami pogosteje zbolijo otroci, ki so se rodili tik pred začetkom pelodne sezone. Klasično alergijo pa je mogoče odkriti z preiskavami šele od starosti približno 3 let.
Ustvarite ustrezno protialergijsko okolje
Če vaš otrok trpi zaradi alergije, vam bo najbolj pomagalo upoštevanje higienskih načel, s katerimi boste tveganje za nezaželene reakcije zmanjšali na minimum. Osnova je zagotoviti mu zdrav in čist dom brez prisotnosti alergenov:
- V času pelodne sezone se ne priporoča dolgotrajno zračenje.
- Okna odpirajte le za kratek čas, da prostore na hitro, a intenzivno prezračite. Še posebej previdni bodite v kritičnih delih dneva, torej zjutraj in pozno popoldne.
- Popolnoma neustrezni za alergike so pretopli prostori, kar velja še posebej za spalnice.
- V otroški sobi poskrbite za pravilno vlažnost zraka. Ta ne sme biti niti prenizka, po drugi strani pa ne sme preseči meje 40 odstotkov. Preveč vlažno okolje namreč ustvarja gojišče za notranje alergene, kot so plesni ali prah.
- Poleg vlažilnika investirajte tudi v kakovosten sesalnik, idealno s tako imenovanim filtrom HEPA.
- Redno menjajte tudi zračne filtre v klimatizaciji.
- Otrokom ne pozabite kupiti protialergijske vzmetnice.
- Posteljno perilo je treba v času cvetnega prahu zamenjati vsak teden. Vendar ga ne sušite zunaj. Če je mogoče, raje nabavite sušilni stroj, v katerem pri najvišji temperaturi zmanjšate tudi število pršic. Enako velja tudi za oblačila.
- Nikoli otrokom ponovno oblečite oblačil, s katerimi so bili zunaj, četudi le za kratek čas. V cvetni sezoni se lahko na njih ujamejo drobni delci cvetnega prahu, prahu in plesni.
- Otroke naučite, da si po prihodu z zunaj samodejno umijejo roke.
- Vsak večer jim privoščite vsaj hitro prho in v času pelodne sezone jim pogosteje umivajte tudi lase. Alergeni se namreč lahko ujamejo po celem telesu, zato jih otroci zlahka prenesejo vse do postelje.
Kaj storiti, ko alergija že izbruhne?
Zanemarjanje zdravljenja alergije strokovnjaki navajajo kot največjo napako, ki jo delamo. Po preiskavi, ki vključuje krvne in kožne teste, in potrditvi diagnoze zdravnik običajno predpiše tako imenovana antihistaminike. Ti najbolj pomagajo pri sezonskih alergijah.
Znake senenega nahoda pa lahko dodatno ublažite tudi na domač način. Izcedka iz nosu sicer ne boste ustavili, lahko pa vsaj preprečite, da bi vašim malčkom dražil nos. Za brisanje uporabljajte izključno mehke robčke in ga redno namažite s kremo.
Pri dihanju skozi usta se grlo prej izsuši, postane boleče, razdraženo in pojavi se občutek dehidracije. Zato je pomembno, da poskrbite tudi za redno pitje pri malem alergiku, grlu pa koristi tudi grgranje. Srbečim očem pa bodo pomagali hladni obkladki.
Poleg lokalnih zdravil za nos je pomembno, da ga ohranjate čistega. Za odstranjevanje izcedka lahko uporabite aspirator, torej nosni aspirator, ali tako imenovano nosno prho. Sprostitev pa lahko prinese tudi navadna fiziološka raztopina v preprosti injekcijski brizgi. Vendar uporabljajte izključno sol, ki ne vsebuje joda.
