Vsi sveti ali noč čarovnic? Z otroki proslavite eno in drugo

  Kategorije: Vzgoja,
4 min.
15. okt'18

Slovenski vsi sveti ali ameriška Noč čarovnic? Morda tudi vi spadate med starše, ki trdoglavo zavračajo obeleževanje površinskih ameriških praznikov, saj imamo vendar tradicionalne slovenske različice. Nekaj buč in sladkarij verjetno še nikoli ni nikogar pokončalo, zakaj torej teh dveh praznikov ne bi mogli združiti?

Ne moremo zanikati, da je z razcvetom družabnih omrežij, serij in filmov ameriške produkcije s prihodom jeseni Noč čarovnic na vsakem koraku, slovenski dan mrtvih pa ostaja bolj v ozadju. Prav zato smo za vas opisali nekaj osnovnih informacij o obeh praznikih, ki vam bodo pomagali razrešiti to zagato. Berite naprej in videli boste, da vsi sveti in noč čarovnic tako zelo ne razlikujeta.

Pravi izvor buče

Ste mislili, da buče čudovitega videza s prižganimi svečkami, izvirajo iz Amerike? Korenine njene zgodovine so namreč nekje drugje – na Irskem. Neki irski pijanček po imenu Jack je prelisičil hudiča, ki ga je spustil in ga tako ni poslal v pekel. Kot grešnik ni smel iti v raj, njegova duša pa je vekala, da nima svetlobe in ne ve kam mora iti. Hudiču se je zasmilil in dal mu je žerjavico oglja, ki ga je Jack vstavil v izdolbeno repo in se podal na svojo pot. Od tedaj pa obstaja ime izrezanih buč z lučkami – Jack-o´-lantern, torej Jackova svetilka.

Kelti so dolga leta izrezovali repe in jih osvetljene postavljali na okna. Šele po naselitvi Amerike so ugotovili, da so buče za to bolj primerne, saj so preprostejše za izrezovanje. Tako je nastala izdolbena buča s svečko ali kadilnico, katere prvotna ideja je nastala v Evropi. To, da so Američani iz tega praznika naredili posel pa je druga stvar.

Halloween deklica

Svetilka za duše in barvita Mehika

Slovenski praznik, dan spomina na mrtve ali vsi sveti in prvotna keltska noč čarovnic imajo torej več skupnih znakov, ki bi jih na prvi pogled lahko opazili. Tudi Slovani, podobno kot Kelti in zdaj Američani, so imeli v preteklosti svojega lučonosca, ki je vodil duše pokojnih in hkrati ščitil žive pred zlem. Tudi dandanes na začetku novembra hodimo po pokopališčih in na grobovih svojih prednikov prižigamo sveče v njihov spomin. Te so prav tako lučonosci in mrtvim ne kažejo le poti, ampak tudi to, da smo tu in mislimo nanje.

Podoben praznik, čeprav bolj barvit in pompozen pa slavijo v Mehiki. 2. novembra vsi Mehičani slavijo Día de los Muertos, torej dan mrtvih, med katerim se spomnijo na svoje prednike in tudi žive. Na ta dan so mnoga mesta in vasi barvito okrašeni, po ulicah pa paradirajo ljudje v barvitih maskah v podobi lobanj in drugih kostumov. Mnogi drugi pa na grobove postavljajo različne jedi in pijačo ter jim prižigajo sveče. Če želite svojim otrokom približati ta pester dan, jim predvajajte čudovite risanke, ki ga ponazarjajo, na primer priljubljeni animirani film Koko in velika skrivnost ali Knjiga življenja.

Svečke dan mrtvih

Od kod so se vzele maske?

Se sprašujete, od kod so se vzele maske in kostumi, brez katerih si noči čarovnic ne moremo predstavljati? Odgovor je preprost – spet iz Evrope. Ko so Kelti želeli med praznovanjem praznika Samhain čutiti prisotnost mrtvih in se jim približati so se preoblekli v stara oblačila in si na obraze nadeli maske. Kelti so hkrati verjeli v to, da so duše pokojnih lačne in so podobno kot Mehičani na grobove nosili hrano. Več kot očitno je, da se je iz tega običaja razvila novodobna ameriška tradicija, po kateri otroci hodijo od vrat do vrat in prosijo za sladkarije. Te pa ne končajo na pokopališčih, ampak v ustih otrok, čemur zobozdravniki niso preveč hvaležni. Glede na statistike, zobne ambulante v času halloweena obišče več otrok kot v preostalem letu.

Hrana je bila vedno združena s prazniki tudi pri nas. Povsod po Sloveniji pa je bila v navadi pogostitev vernih duš, ko so jim ljudje na predvečer vseh svetih na mizi puščali jedi in pijačo. Na Slovenskem se je še ponekod ohranila navada, da gospodinje spečejo hlebčke iz različnih vrst moke in jih delijo revežem ob pokopaliških vratih ali pred cerkvijo. Na kmetih so pri nas na ta dan molili rožni venec in imeli zelo strog post, vse z namenom, da bi bile duše pokojnih rešene trpljenja. Nekateri so gledali plamene sveč na grobovih in verjeli, da če sveča mirno gori, je duša rajnkega že v nebesih, če pa plamen nemirno plapola, je še v vicah. Stara vera, ki je bila razširjena po Evropi je bila, da naj bi se 1. novembra zvečer, ob cerkvenem zvonjenju, vračale duše iz vic. Do zvonjenja naslednjega dne so bile rešene trpljenja. Z zvonjenjem pa naj bi budili rajne.

Zadnja oktobrska noč je znana kot predvečer vseh svetih, torej All Hallows' Evening, in ni le začetek zimskega letnega časa. Po keltskem verovanju se na to noč odpirajo vrata med svetom živih in mrtvih. Le od vas in vaših otrok je odvisno, kako se boste na pokojne ljubljene na ta dan ali v prihodnjih dneh spomnili. Ni pomembno to, ali bo to v kostumih ali ob svečah, pomembna je le misel nanje.